Studia Valvasoriana

Z izdajo Studia Valvasoriana je bil v letu 2015 zaključen veliki projekt prevoda Die Ehre Deß Hertzogthum Crain. Slovenski narod je prejel tako prvi celoviti prevod najpomembnejšega dela kranjske znanosti predmodernega časa, kakor tudi obširni komentar Slave vojvodine Kranjske, ki razširja naše poznavanje Janeza Vajkarda Valvasorja in njegovega dela.

V prvem delu se Studia Valvasoriana ukvarja z Janezom Vajkardom Valvasorjem in njegovo rodbino. Kroniko avtorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693) in kronologijo recepcije Slave vojvodine Kranjske je pripravila Marija Bidovec Sinković. Dognanja o rodbini Valvasor in o njenih potomcih predstavlja eden največjih sodobnih raziskovalcev te rodbine dr. Boris Golec.

Drugi del govori o Valvasorjevem kronskem delu, Slavi vojvodine Kranjske, njeni materialni in duhovni podobi. Dr. Jedrt Vodopivec Tomažič je s sodelavci predstavila materialno podobo in konservatorsko- restavratorski poseg na tretjem delu Slave vojvodine Kranjske. Dr. Maja Žvanut je razkrila veliki mali svet Erazma Franciscija, korektorja v Endtnerjevi tiskarni v Nürnbergu, ki je bil neprecenljiv Valvasorjev sodelavec pri oblikovanju Slave.

Janez Weiss je raziskal antično zgodovino Kranjske pri piscih 15., 16., in 17. stoletja s poudarkom na Slavi. Dr. Tine Germ piše o zapozneli renesansi v bakrorezih iz grafične delavnice Janeza Vajkarda Valvasor, dr. Gašper Cerkovnik o ilustracijah v Slavi, dr. Marija Bidovec Sinković o pripovednosti v Slavi, dr. Liljana Žnidaršič Golec o verskem oziroma religioznem pogledu avtorja in sodelavca Franciscija v Slavi, dr. Luka Vidmar pa o kulturi na Slovenskem od leta1689 do 1879.

Tretji del obravnava osrednji predmet Slave, deželo Kranjsko, njeno plemstvo in njegove grajske stavbe. Dr. Peter Štih je pod naslovom Od Karniole do Kranjske osvetlil dolgo in zapleteno pot nastanka dežele Kranjske, dr. Andrej Nared pa pod naslovom Pod knezom in stanovi upravo dežele Kranjske od poznega srednjega veka do srede 17. stoletja. Dr.Vasko Simoniti piše o Kranjski v času, ko je deželnostanovsko moč zamenjala deželnoknežja oblast, dr. Miha Preinfalk o plemstvu in plemiških družinah v Slavi, dr. Marko Štuhec o kranjskem plemstvu v Valvasorjevem času, dr. Žiga Zwitter o okolju na Kranjskem v 17. stoletju po Slavi, dr. Igor Sapač pa o mestih, trgih, gradovih in samostanih v Slavi.

V zadnjem delu je Janez Weiss prikazal Regesto Valvasoriano, listinsko gradivo v Slavi vojvodine Kranjske, dr.Boris Rifl pa Slavo in rodbino Valvasor v bibliografiji.

Knjiga je opremljena še z nagovori glavnih prevajalcev Slave iz nemščine dr. Božidarja in Primoža Debenjaka, enega pobudnikov prevoda dr. Matjaža Kmecla ter glavnega urednika Janeza Weissa.